Tehniško izobraževanje in inženirska pedagogika

V delu so zbrane vsebine, ki dopolnjujejo vsebine tradicionalne splošne didaktike (Blažič, Ivanuš Grmek, Kramer&Strmčnik, 2003) in specialne didaktike s področja tehniškega izobraževanja (Papotnik, 2009; Aberšek, 2012) ter začrtane smeri razvoja tehniškega izobraževanja v prihodnje. Vsebinsko sta upoštevana dva koncepta:

  • od teorije k praksi, zato so v prvih poglavjih izpostavljene nekatere teorije, razvite ali ponovno odkrite v zadnjih desetletjih,
  • od načrtovanja do rešitve, kjer je področje načrtovanja še posebej poudarjeno. Vsako načrtovanje moramo začeti z globalnim – strateškim načrtovanjem, kjer razmišljamo predvsem o sebi kot delu kompleksnih celot v kontinumu časa in nadaljujemo z globalnim ter makro in mikro načrtovanjem.

Pri tehniških in inženirskih izobraževanjih se učenci in študentje učijo razumeti tehniko v njenih socialnih, ekonomskih in ekoloških kontekstih. Pri tem so posebej pomembni tako zgodovinski aspekti tehnike, kot tudi najnovejši dosežki njenega razvoja. Učenci morajo biti pri pouku motivirani tudi za samostojno in aktivno učenje pretežno po principu učimo se ob delu. Da bi tehniško izobraževanje lahko realizirali na tak aktiven način, je  treba premakniti njegovo težišče od pouka (pasivnega učenja) k aktivnemu učenju. Domnevamo, da se bodo razlage in vsebine te knjige večkrat razlikovale od predstav, ki so zakoreninjene tako med učitelji, kot tudi med učenci. Upamo, da bomo s predstavljenimi idejami pri učiteljih izzvali kognitivno disonanco – intelektualno nelagodje, ki jih bo spodbudilo k temu, da bodo prevetrili svoje ponotranjene »teorije v glavah«, pri učencih pa, da bodo odkrili lažjo in bolj efektno pot, kako usvajati zahtevana in potrebna znanja. To delo je namenjeno tako učiteljem tehniških strok kot tudi učencem, da bodo skozi razumevanje procesa učenja lažje in bolj poglobljeno prihajali do znanj in spoznanj.

X